Od 16.6. - 17.9.2017

Peterokotni stolp, Ljubljanski grad, Ljubljana

GLINA, LES in STEKLO

Razstava treh generacij ljubljanske umetniške družine Demšar

Projekt združevanja glasbe in likovne umetnosti je plod razmišljanja o umetnosti, ki je že od nekdaj del družine Demšar. Na eni strani ljubezen do ustvarjanja oblike in tona, na drugi pa oblikovanje gmote in govorica kiparstva. Dve povsem različni zvrsti izražanja, s peščico skupnih komponent. Razstava »Glina les in steklo« bo obiskovalcem prikazala sintezo obvladovanja ročnih spretnosti lesa (Blaž, 1903-1981, Vilim, 1937-2017, Blaž, 1980) in kiparskih materialov (gline in stekla) izraženih na sodoben način (Tone, 1946 - 1997, Polona, 1979). Nekateri eksponati in lebdeča kompozicija ob stekleni steni bodo izdelani posebej za razstavni prostor, ki prav tako nosi samosvojo vsebino zgodovine.

Spremljajoča glasba na razstavi bo lahkotnost instrumenta preobrazila  tako, da jo bo obiskovalec doživel kot eno od skulptur razstave. Morda tudi obratno.

Pričujoča razstava, ki si jo bo mogoče ogledati v Peterokotnem stolpu je tudi spominsko naravnana, a hkrati živ dokaz, da družinski ustvarjalni gen živi že skoraj sto let. 

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Spomini na družino, v kateri sem odraščala, so živopisani kot slikarska paleta dedka Antona: slike, kipi, risbe, ročna dela na vsakem praznem stenskem kotičku, ki ga v naših domovanjih pravzaprav ni, saj je vse do zadnjega kotička zapolnjeno z razstavljenimi ročnimi eksponati, stenčasi risbic odraščujočih otrok, nas, ki smo nezavedno srkali vso bero estetike. Vonj po špiritu v kuhinji, slikarski štafelaji, koščki posušene gline, razstave, koncerti, razstave, koncerti, delo delo delo, nenehno ustvarjanje nečesa iz nič, dunajska vzgoja, ogledi razstav slikarskih in kiparskih razstav, učenje, violine in vzornega vedenja ter neskončno objemov, toplih pozdravov, poljubov in notranjega miru.

Dokler živimo v svojih matičnih družinah, sprejemamo izvirno okolje kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar pač je. Šele tedaj pa, ko zaživimo svet drugače zapisanih zgodb, se zavemo, da naša, zaznamovana z umetnostjo, nikakor ni bila tako vsakdanja. Mi, ki se podpisujemo s priimkom Demšar, smo (bili) vzgajani z ustvarjanjem in lepoto. In zdi se kot dolžnost, to drugačnost – okus, vonj, dotik po lepem ponesti na nadaljnje potomce Demšarjevih. 

Zgodbo treh umetniških generacij sta pričela brata Blaž in Anton.  Vsak svojo nadarjenost sta iz rodne bajtarske družine v Selcih na Gorenjskem ponesla v svet. Blaž je odšel s trebuhom za kruhom v Sarajevo in postal goslar, čigar inštrumenti sodijo v svetovni vrh. Njegovo delo je nadaljeval sin Vilim. Anton je postal prvi poklicni restavrator na Slovenskem, njegova prva ljubezen pa je bilo slikarstvo.  Njegov likovni talent je nasledil sin Tone, ki je postal cenjen slovenski kipar. Tretjo generacijo pišeta danes Blaž in Polona: Blaž  izdeluje godala, Polona, tretja v liniji likovnih umetnikov pa je fotografinja, kiparka, oblikovalka stekla ter vajenka v goslarstvu.

V želji  združiti umetniške stvaritve posameznikov, ki jih vsi podpisujejo s priimkom Demšar, je nastala pričujoča razstava. Prva skupna, ki predstavlja delček celote, ki so jo v obdobju 90ih let ustvarili Demšarjevi. Idejno kot tudi na izvedbeni ravni sta jo ustvarila Polona in Blaž.

V poklon našim velikim očetom ter “darilo” našim malim - da bi ne pozabili. Ljubljanska umetniška družina Demšar ob razstavi prejema častni razstavni prostor  na Ljubljanskem gradu.

»Pravi umetnik je le tisti, ki je obenem pravi človek, je zapisal Blaž st. Prav to pa je bil tudi življenjski credo vseh Demšarjevih mož – moških z velikimi srci, tako velikimi, da so nekatera med njimi prenehala biti mnogo prekmalu.

Za skorajda vse, kar sem, se vsem Demšarjevim dragim srčno zahvaljujem in jih globoko spoštujem.

Bilka Demšar, Tonetova starejša hči in Polonina sestra