Od 19.10.2012 do 3.12.2012

Galerija Dimenzija napredka, Solkan

Polona Demšar je predstavnica mlajše generacije slovenskih umetnikov, ki prepleta v svojem ustvarjalnem delu različne izrazne medije: kiparstvo, fotografijo in oblikovanje stekla. Razvila je izvirno sintezo kiparstva in fotografije, osnovano na prenosu črno-bele, analogne fotografske podobe na steklo, ki ga tali in oblikuje sama. Steklo jo navdušuje predvsem zaradi prosojnosti materiala in možnosti raziskovanja svetlobnih učinkov, ki jo sicer zanimajo tudi kot fotografinjo. Vendar se pri ustvarjanju ne omejuje zgolj na kreativno rabo stekla, ampak uporablja za skulpture in specifične prostorske postavitve različne, najpogosteje elementarne materiale, kot je glina, ki ji omogoča raziskovanje materialnosti kiparske snovi, stik z »Å¾ivo« materijo.
Projekt Pro-fili, sestavljen iz keramične skulpture Avtoportret 11 (ki jo je prvič predstavila na letošnjem II. mednarodnem trienalu keramike Unicum v Mariboru) in različnih variant avtoportreta v profilu, predstavlja nadaljevanje njenega eksperimentiranja z lastno podobo. Avtoričini pretekli fotografski avtoportreti in njene lastne podobe, »ujete« v steklo, namreč najpogosteje prikazujejo njeno on face podobo ali obličje v polprofilu z odprtimi ali zaprtimi očmi. Tokrat pa je v fokusu njenega raziskovanja profil kot poskus zgošÄenega prikaza lastne podobe, ki je zazrta v svoj notranji, podzavestni svet. IzhodišÄe projekta je bil tudi v tem primeru fotografski avtoportret, na podlagi katerega je ustvarila risbo v obliki silhuete, ki je bila hkrati skica za Avtoportret 11 – nekakšno monumentalno različico primitivnega računala abaka, sestavljeno iz glinenih kroglic različnih velikosti, nanizanih na kovinske cevi. Demšarjeva je torej svojo realno (fotografsko) podobo najprej dekonstruirala in jo ponovno sestavila v drugem izraznem mediju. Silhueta avtoričinega obličja nam seveda ne pove veliko o njeni osebnosti, vendar lahko kiparkino dojemanje in doživljanje sveta razberemo iz samega procesa nastanka osrednjega kiparskega dela, pripravljalnih skic in risb ter drugih avtoportretov v profilu, izdelanih iz keramike, lesa in kartona.
Zdi se, da je Demšarjeva izbrala nenavadno obliko starodavnega pripomočka za računanje z grobo izdelanimi glinenimi kroglami, ki nehote spomnijo tudi na tehniko nizanja koravd na prazgodovinske ogrlice, in sicer iz dveh razlogov. Po eni strani namiguje na primitivne, prvinske forme, s katerimi poudarja ročno delo, ki ji omogoča fizični stik s kipom. Po drugi strani pa formalna zasnova kipa razkriva eno ključnih vsebinskih prvin njenega ustvarjanja: zanimanje za feministične tematike, ki se v tem primeru kaže kot namig na podcenjeno delo žensk ne le v preteklosti, ampak tudi v sodobni družbi. Delovna sposobnost nežnejšega spola se namreč še vedno vrednoti v primerjavi z moškimi.
Pro-fili so torej večplastno, konceptualno zasnovano delo, ki se oblikovno navezuje na preteklost, v vsebinskem smislu pa predstavlja zlitje intimnega in družbenega, saj se dotika povsem aktualnih vprašanj. Slednje dokazuje tudi uporaba reciklirnih materialov, odpadnega kartona in lesa, iz katerih je ustvarila profile v reliefni tehniki, ki vzbujajo pozornost zaradi različnih vizualnih učinkov: zlasti profil v lesu, ki je pravzaprav prazna površina, obdana z leseno konstrukcijo, medtem ko so ostale podobe »polne«. In prav v tem prepletanju »pozitivnih« in »negativnih« podob (ki bežno spomnijo na prve fotografske poskuse fiksiranja silhuet naravnih oblik na papir) ponovno začutimo povezavo s fotografijo, ki je izhodišÄna točka pričujočega projekta in hkrati izjemno pomemben segment avtoričinega umetniškega ustvarjanja.

                                                                                                  Nataša Kovšca