Od 19.10.2012 do 3.12.2012
Galerija Dimenzija napredka, Solkan
Polona Demšar predstavlja projekt upodabljanja avtoportretnih profilov
Razstavo bo odprla kustosinja Nataša Kovšca.
Polona Demšar je predstavnica mlajše generacije slovenskih umetnikov, ki prepleta v svojem ustvarjalnem delu razliÄne izrazne medije: kiparstvo, fotografijo in oblikovanje stekla. Razvila je izvirno sintezo kiparstva in fotografije, osnovano na prenosu Ärno-bele, analogne fotografske podobe na steklo, ki ga tali in oblikuje sama. Steklo jo navdušuje predvsem zaradi prosojnosti materiala in možnosti raziskovanja svetlobnih uÄinkov, ki jo sicer zanimajo tudi kot fotografinjo. Vendar se pri ustvarjanju ne omejuje zgolj na kreativno rabo stekla, ampak uporablja za skulpture in specifiÄne prostorske postavitve razliÄne, najpogosteje elementarne materiale, kot je glina, ki ji omogoÄa raziskovanje materialnosti kiparske snovi, stik z »Å¾ivo« materijo.
Projekt Pro-fili, sestavljen iz keramiÄne skulpture Avtoportret 11 (ki jo je prviÄ predstavila na letošnjem II. mednarodnem trienalu keramike Unicum v Mariboru) in razliÄnih variant avtoportreta v profilu, predstavlja nadaljevanje njenega eksperimentiranja z lastno podobo. AvtoriÄini pretekli fotografski avtoportreti in njene lastne podobe, »ujete« v steklo, namreÄ najpogosteje prikazujejo njeno on face podobo ali obliÄje v polprofilu z odprtimi ali zaprtimi oÄmi. Tokrat pa je v fokusu njenega raziskovanja profil kot poskus zgošÄenega prikaza lastne podobe, ki je zazrta v svoj notranji, podzavestni svet. IzhodišÄe projekta je bil tudi v tem primeru fotografski avtoportret, na podlagi katerega je ustvarila risbo v obliki silhuete, ki je bila hkrati skica za Avtoportret 11 – nekakšno monumentalno razliÄico primitivnega raÄunala abaka, sestavljeno iz glinenih kroglic razliÄnih velikosti, nanizanih na kovinske cevi. Demšarjeva je torej svojo realno (fotografsko) podobo najprej dekonstruirala in jo ponovno sestavila v drugem izraznem mediju. Silhueta avtoriÄinega obliÄja nam seveda ne pove veliko o njeni osebnosti, vendar lahko kiparkino dojemanje in doživljanje sveta razberemo iz samega procesa nastanka osrednjega kiparskega dela, pripravljalnih skic in risb ter drugih avtoportretov v profilu, izdelanih iz keramike, lesa in kartona.
Zdi se, da je Demšarjeva izbrala nenavadno obliko starodavnega pripomoÄka za raÄunanje z grobo izdelanimi glinenimi kroglami, ki nehote spomnijo tudi na tehniko nizanja koravd na prazgodovinske ogrlice, in sicer iz dveh razlogov. Po eni strani namiguje na primitivne, prvinske forme, s katerimi poudarja roÄno delo, ki ji omogoÄa fiziÄni stik s kipom. Po drugi strani pa formalna zasnova kipa razkriva eno kljuÄnih vsebinskih prvin njenega ustvarjanja: zanimanje za feministiÄne tematike, ki se v tem primeru kaže kot namig na podcenjeno delo žensk ne le v preteklosti, ampak tudi v sodobni družbi. Delovna sposobnost nežnejšega spola se namreÄ še vedno vrednoti v primerjavi z moškimi.
Pro-fili so torej veÄplastno, konceptualno zasnovano delo, ki se oblikovno navezuje na preteklost, v vsebinskem smislu pa predstavlja zlitje intimnega in družbenega, saj se dotika povsem aktualnih vprašanj. Slednje dokazuje tudi uporaba reciklirnih materialov, odpadnega kartona in lesa, iz katerih je ustvarila profile v reliefni tehniki, ki vzbujajo pozornost zaradi razliÄnih vizualnih uÄinkov: zlasti profil v lesu, ki je pravzaprav prazna površina, obdana z leseno konstrukcijo, medtem ko so ostale podobe »polne«. In prav v tem prepletanju »pozitivnih« in »negativnih« podob (ki bežno spomnijo na prve fotografske poskuse fiksiranja silhuet naravnih oblik na papir) ponovno zaÄutimo povezavo s fotografijo, ki je izhodišÄna toÄka priÄujoÄega projekta in hkrati izjemno pomemben segment avtoriÄinega umetniškega ustvarjanja.
Nataša Kovšca
|