Od 30.6.2011 do 22.7.2011
Galerija Simulaker, Novo mesto
Polona Demšar z objektom SV. TROJICA na skupinski razstavi 'Fotoobjekti'
Razstavo bo odprl kustos Jan Babnik
http://www.simulaker.si/razstava/cikel-gostujoci-kustos-fotoobjekti
http://www.dolenjskilist.si/2011/06/30/62783/napovedniki/obvestila/Jan_Babnik_Fotoobjekti__galerija_Simulaker/
cikel gostujoči kustos
Fotoobjekti
Razstava se osredotoča na objektno stran fotografije – na njeno ploskev tako v povsem fizičnem kot v pojmovnem smislu –, torej na umetniška dela, ki izrabljajo fotografijo kot objekt, in fotografska dela, ki predstavljajo fotografijo kot objekt. V času, ko se zdi, da je fotografija doma zgolj na spletu, njena primarna bivanjska oblika digitalni zapis, pojavna pa pikslasta struktura, nas razstava Fotoobjekti popelje v svet fotografij, povečanih na keramiko, aluminij, steklo, v svet fotografij, vpetih na in med različne materiale, pa tudi v svet klasičnih fotografij na papirju. Rdeča nit razstave je predstavitev umetniških del, ki skozi raznolike načine rabe fotografskih postopkov in motivov tako ali drugače opozarjajo na fotografijo – objekt kot na ploskev, s katero se da manipulirati, predstavljati na različne načine in predvsem s pridom izrabljati in oblikovati v specifične namene in cilje avtorjev. Ne glede na to, da se veliko avtorjev, ki so predstavljeni na razstavi, ne bi oklicalo za fotografe, jih druži namenska, dobro premišljena in celostna izraba različnih fotografskih tehnik. Razstava je torej prikaz različnih tehnik, spretnosti in veščin, ki jih ponuja fotografija s širokim izborom postopkov, in je predvsem dokaz, da se smotrno izrabljena tehnika tiho umakne v ozadje in se zlije v celoto umetniškega izdelka, ki mu za namene razstave pravimo fotoobjekt.
Dela Katre Petriček (z nakloni razgiban fotografski kolaž z motivom odseva ogledal, postavljenih v prostor), Hane Jesih (tridimenzionalna fotografska sestavljanka), Kaje Skrbinšek (okvirjena črno bela fotografija metulja, prebodenega z buciko, ki na prvi pogled deluje kot v entomološki stekleni škatli ohranjen metulj) in Polone Demšar (avtoportret na prosojnih steklenih ploskvah v obliki knjige) so paradigmatični primeri fotoobjektov kot zlitja motiva in tehnike. Ovalna keramična kamera obskura Elvisa Halilovića je kot objekt hkrati fotoaparat in fotografija, zamrznjena na ovalni keramični ploskvi. Avtoportret Mihe Erjavca (z manipulacijo premičnih ploskev si lahko gledalec sam sestavi poljubno podobo) je narejen tako, da vsaka stran sestavljanke govori svojo zgodbo, odvisno od tega, kako jo gledalec sestavi. Delo tandema Eclipse ima prav tako dve strani, dva pogleda, dve zgodbi, predstavljeni z rabo tehnike stereogramske folije, ki omogoča, da v enem okvirju vidimo dve fotografiji, odvisno od smeri našega pogleda (gre za umetniško interpretacijo možnosti sodobne politične sprave med »belimi« in »rdečimi« pri nas). Dela Petra Raucha in Uroša Abrama so še najbolj na strani klasične fotografije, toda motiv (Rauchova goreča fotografija na ozadju puščobe kamenja in razstava njegovih fotografij ter Abramov portretiranec, ki drži v rokah sebe kot fotografijo) zagotavlja, da se naš pogled vedno znova ustavi na ploskvi. Aleksandra Vajd in Hynek Alt to tematiko popeljeta še dlje s fotografijo zavitka razvitega filma, ki zaradi svoje navidezne tridimenzionalnosti deluje bolj predmet kot fotografija, in s fotografijo zaprtih vrat v naravni velikosti. Dejan Habicht in Tanja Lažetić razstavo dopolnita s knjigo umetnika: s »knjigo – fotografijo – objektom – izjavo«. In nenazadnje je tu Ulay, ki ponudi klasičen polaroid kot tisti pravi fotoobjekt (razvit polaroid v prvotnem ovoju).
Razstava predstavlja fotografijo kot fotoobjekt, kot ploskev, ki jo je mogoče držati, pogledati vsakič drugače, vzeti kot predmet med predmeti in z njo manipulirati. Na ta način razstavljena dela razpirajo fotografsko onkraj našega vida v domeno prostorske, včasih tudi taktilne izkušnje. Kljub temu da gledamo čez in prek ploskve fotografije, je na predstavljenih delih nekaj, kar nam omogoča, da v pogledu prek vidimo tudi fotografijo samo; motiv, subjekt teh umetniških del je tudi fotografija – fotografija fotografije. Razstava ohranja posamezne avtorske zgodbe nedotaknjene in tako onkraj veznega člena ploskovitosti fotografije ponuja trinajst različnih primerov in trenutkov prepleta posameznih umetniških zgodb in fotografskih tehnik.
Jan Babnik |
|
si 