Polona Demšar predstavlja projekt upodabljanja avtoportretnih profilov

 

Razstavo bo odprla kustos Miloš Bašin.

 

 

 

 

Naslov razstave PD Profil se nanaša na upodobitve profilov avtoričine lastne podobe, ki jih je večinoma ustvarila v letošnjem tem in prejšnjem letu. Najštevilčnejša med  njimi je skupina sto unikatnih oziroma zelo podobnih portretov iz žgane gline.
Prav ponavljanje podobnih kiparskih del je pogost pojav pri ustvarjanju avtorice pri njenih posameznih stvaritvah, ki jih tvori več ali veliko del.
Med začetke tovrstnega ustvarjanja Polone Demšar sodi delo Fetiši s fotografijo avtoričinega portreta na steklu iz leta 2008.

Avtoportreti so avtoričin pogost motiv že od samega začetka njenega ustvarjanja. Začetno delo iz serije profilnih umetnin je črnobela fotografija z imenom Profil iz leta 2011. Predstavlja profilno povsem črno ploskovno podobo obraza, ki je predstavljena s sprednjim delom in prikazuje približno četrtino sprednjega dela obraza. Ta podoba pomeni pandan črtni risbi, ki z eno samo črto na videz hipno obsega in zarisuje celotno podobo Polone Demšar.
Avtorica je z mnogimi različicami profilnih upoodbitev dosegla, da bo serija teh del ostala kot zasnova za ostala dela, ki bodo še ustvarjena. Serija bo tako pravzaprav vedno ostala nedokončana in vedno znova izpostavljena kot delo v procesu nastajanja. Vsako delo v na tej razstavi je del celote in hkrati povsem samostojno.
Zaradi enostavne izvedbe so razstavljeni profili pregledni in enostavni. Uporaba prvinskih materialov – kot so glina, papir, les in železo - ter hkrati materialov, ki niso obarvani s poudarjenimi barvami, deluje prvinsko in elementarno.
To pomeni, da v celotni seriji opazujemo množico različnih možnosti stvaritve v – samem bistvu istega dela. Pri tem gre za podobe, ki obsegajo ploskev in ki jih hkrati zamejuje ter zameji črta sestavljena iz pik. Takšna črta z vrstenjem točkovnih perforacij začrta in omeji ploskev, ki prikazuje profil glave, kot v delu Camera obscura, 2012. Podobno zameji in ustvari odprto ploskev profil zarisan z eno samo črto, Profil, 2012. Profil L, 2012,  prikazuje obliko profila avtoričine glave v kompoziciji iz izrezanih in sestavljenih lesenih odpadkov oblikovanja violin.
Ostala dela tvorijo profil obraza sestavljenega iz krogov oziroma točk. V večjem Avtoportret 11, 2012, obliko profila sestavlja mnžica glinenih krogel nanizanih na železne palice. Celoten niz pa tvori podobo portreta, ki je zaradi možnosti premikanj krogel tudi delno spremenljiv. Zasnova tega je že v akvarelni upodobitvi na papirju in manjšem objektu, ki deluje kot maketa in osnutek za večjega (Avtoportret 11).
Princip sestavljenja, nizanja, vrstenja,  ponavljanja podobnih oblik so značilna za dela ustvarjena povečini iz krogov in krogel. Različni materiali in razvidni likovni principi zaznamujejo in označujejo razstavljena dela. S ponavljanjem se ustvarjajo vidni odnosi med deli, kar dela sama oživlja in oživi.
Četrti del razstave predstavljata risbi profila glave, znotraj katerega se nahajata s svinčnikom izrisana načrta področja, v katerih je Polona Demšar razstavljala dela s svojimi profili (Galerija Dimenzije napredka, Solkan pri Novi Gorici in Bežigrajska galerija 1, Ljubljana Bežigrad). Gre za deloma fantazijske načrte, v katerih je področje Solkana zarisano z črtami konfiguracije gegrafskega terena z njegovimi glavnimi značilnostmi. Gre za kombinacijo črtne in senčne risbe. Temeljne prvine likovne umetnosti so torej bistvene za avtoričino ustvarjanje. Ena sama upodobitev portreta v risbi -, 2013 je pomnožena z mnogimi zrcalnimi profilnimi portreti. Motiv je razmnožen in postaja ponavljajoč ter dekorativen. Dela v delu so si zelo podobna v marsičem enaka. V vseh delih je bistvena upodobitev istega motiva - največkrat v zelo podobni velikosti. Vse je podrejeno stvaritvi upodobitve profilnega portreta, ki bo nekoč, neskončno trenutkov stran, ustvarjen v navidezni ploskvi.
Vse je prvinsko in enostavno.
Avtorica vse ustvarja ročno, z minimalnimi materialnimi sredstvi in popolnoma naravnimi materiali. Pravzaprav gre za umetnost preživetja – predvsem zato, ker nas avtoričina dela usmerjajo v samo bit življenja in umetniškega ustvarjanja.

                                                                                                                  

  Miloš Bašin