Naš svet v temelju zaznamujejo spremenljivost, prehajanje, odtekanje, fluidnost… Vidimo, kako vse

stvari ves čas spreminjajo obliko, kako skozi čas nič ne ostane enako, ostaja le sprememba sama.

Naš obstoj je zaznamovan s »pretokom« stvari in noben element tega stanja ne ponazarja bolje kot

voda. Voda je bistveni element življenja, je metafora našega obstoja. Skozi stoletja so filozofija,

umetnost in religija vodi pripisovale pomembno vlogo v raznovrstnih duhovnih manifestacijah.

Tako kot nekoč, se umetniki tudi dandanes ukvarjajo s tem elementom in ga na različne načine, v

različnih pomenskih kontekstih vključujejo v svoje delo.

DELA PETIH UMETNIKOV (Polona Demšar, Andrej Osterman, Miran Kreš, Jasna Hribernik in Aleksandra Gruden) v tem razstavnem projektu obravnavajo fenomen fluidnosti v mnogoterih

pomenskih niansah, pri čemer nekatera uporabijo konkreten motiv vode, odsevov, »zamrznjenosti«

itd, pri drugih pa gre za bolj posreden; meditativen ali refleksiven pristop k temi. Izbrana dela se

na pomenski ravni lepo dopolnjujejo, po formalni plati pa so zelo različna, saj se vsak avtor izraža

skozi drugačen medij. Zastopanim umetnikom je skupna subtilna obravnava teme, seveda pa imajo

predstavljena dela tudi širše zastavljene konceptualne okvirje. Z razstavnim projektom PLAVAJOČE

PODOBE NESKONČNOSTI sem iz širokega toka sodobne umetnosti nanizala drobce, ki jih povezuje

fluidna vez izbrane teme, na obiskovalcih razstave pa je, da ta razstavni fluid sprejmejo in dovolijo,

da »steče« tudi skozi njih.

POLONA DEMŠAR nam v svojih kiparskih steklenih prozornih formah govori o čistosti vode, ki

predstavlja vir življenja. Njeni skeleti so zamrznjene podobe neskončnosti, ki jih umetnica niza

eno zraven druge. V njenem delu se prepletata mrtva in živa narava, večni cikel, ki predstavlja

neizbežno za vsa živa bitja.

 

mag. Metka Zupanič,

akademska kiparka in kuratorka