Polona Demšar
Domov | Skulpture | Prostorske postavitve | Fotografija na steklo
 

Novice | Biografija | Kontakt | en English | si Slovensko

 
UMETNIŠKI FETIŠ Skupinska razstava
vpisano dne: 29.10.2009
 

29.10.2009 - 13.11.2009

Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana

Polona Demšar z objektom 'FETIŠI' na skupinski razstavi 'Umetniški fetiš'
Na ogled je razstava del Društva likovnih umetnikov Ljubljana, na kateri se predstavljajo: Antea Arizanović, Miha Boljka, Dragica Čadež, Damijan Kracina, Eva Peterson Lenassi, Polona Demšar, Tomaž Gorjup, Arven Šakti Szomi Kralj, Ištvan Išt Huzjan, Boštjan Plesničar, Arjan Pregl, Zora Stančić, Katarina Toman Kracina, Kamila Volčanšek.

Razstavo bo odprla kustosinja Nadja Zgonik    

http://prireditve.info/prireditev/umetniski-fetis-art-fetish/3025/?datum=2009-10-29

V umetnosti zadnjih desetletij je bil, če si se sprehodil po galerijah,vtis o krizi umetniškega predmeta zelo močan. Razstavljene so bile večinoma instalacije, videi in večmedijski projekti, da ne omenjamo spletne umetnosti, ki galerije niti ne rabi več. Umetnike je zajelo prepričanje, tako kot že pred tem predstavnike zgodovinskih avantgard in konceptualizma, da je dematerializirana umetnina najprimernejša oblika kritike umetnostnega sistema ter njegovih razmerij do ekonomskih in političnih centrov moči.

Eden najbolj kontroverznih pojmov v zahodni civilizaciji je fetiš. Njegovo negativno konotiranost v zahodni racionalistični družbi je prvi uporabil Marx, ki je začel govoriti o blagovnem, za njim pa Freud, ki se je lotil spolnega fetišizma. Vprašanje, ali je umetniški predmet lahko fetiš v sodobni družbi, je zato tudi provokativno, saj poskuša revidirati »star« pojem iz antropologije, marksizma in psihoanalize. Pa ne le to. Z vračanjem pozornosti umetniškemu predmetu prikazuje prakse umetnic in umetnikov, ki so prepričani, da lahko svojo družbeno in umetnostnoinstitucionalno kritiko najlaže posredujejo s pomočjo fizičnega predmeta, umetniškega dela. Včasih na kritičen način, drugič ironično ali pa zgolj radovedno interpretirajo našo popredmeteno resničnost, v kateri so predmeti nosilci raznovrstnih simbolnih pomenov, našo fetišizacijo objektnega sveta pa v veliki meri izkorišča tudi kapitalizem.

Antea Arizanović se v svojem delu loteva spolnega in blagovnega fetišizma na provokativen način. Miha Boljka opozarja na možnost fetišizacije modernističnih slikarskih postopkov, Dragica Čadež, Damijan Kracina, Eva Peterson Lenassi in Polona Demšar, ki prihajajo s kiparskega področja, pa se ukvarjajo s pogledi na resničnost na materialno otipljiv način, da nas še nazorneje spomnijo na vlogo predmetov v sodobni družbi kot proizvodov naravnih, kulturnih in družbenih mehanizmov. Osrednji objekt spolnega fetišizma, čevlji (in copati!) zanimajo Tomaža Gorjupa in Arven Šakti Szomi Kralj; prvi se zavestno igra s psihoanalitičnimi pomeni, druga pa fetišiziranemu predmetu dekonstruira pomen. Ištvan Išt Huzjan prikazuje kot predmet fetišizacije svojo osebno zgodovino, Boštjan Plesničar pa politično aktualnost spelje na področje fascinacije ter ogroženosti od prvinskega in hkrati ekonomsko nerazvitega. Arjan Pregl nam z motivom, ki si ga želimo, kaže na nevarnosti, ki jih skrivajo privlačnosti. Zora Stančič nas spominja, koliko iracionalnosti se skriva v našem čaščenju blagovnih znamk. Katarina Toman Kracina vnaša med izbrane teme okus po zasebnem, domačnostnem in ženskem, Kamila Volčanšek pa natančno in distancirano secira svet spolnega fetišizma v skrbno pretehtanih kompoziciji, razporeditvi barvnih ploskev in virtuoznih arabeskah.

Opredeljevanje za in proti predmetu se v umetnosti še ni končalo, vendar je očitno, da ima med proizvodi, ki nas obdajajo v sodobni družbi, umetnina kot predmet še vedno pomembno mesto. Že sama naklonjenost do umetniškega predmeta je za nekatere nerazumna, drugi se čudijo njegovi neodvisnosti od vloženega dela, tretji kompleksnosti procesov, tehnoloških ali obrtnih, po katerih lahko nastane. Umetnino lahko razložimo z Marxovim konceptom blagovnega fetišizma dobrin, saj je nosilka vrednosti, ki ni odvisna od količine dela, ki je bila vložena v njeno proizvodnjo. Vendar obenem izstopa iz sistema. To je nepričakovan obrat, ki ga lahko izvede edino umetniško delo, da uporablja specifična sredstva in postopke, in je do njih hkrati kritično.



 

 

 
 
Nazaj na novice
Domov
Domov ::: Polona Demšar::: Novice ::: Kontakt
© Copyright 2008, Vse pravice pridržane.